četrtek, 16. maj 2013

What the *blip* is SUGRU? The future needs fixing.


SUGRU is awesome. So is their success story.
 
"We'd sent Harry Wallop at the Daily Telegraph Technology blog a pack to try out. He gave it a 10/10 review. Wired and Boing Boing saw it and linked to our new site.
Things started to go crazy. New links came thick and fast. Our first 1000 sold out in 6 hours.


We put another 2000 packs up for pre-order. We said that it'd take us months to ship the orders. They sold out in 10 hours.
Everything was different now. How could we make more?!"
 
Read more about it here: Sugru/story.
 
Sugru sticks to most anything.
 
But what is SUGRU? The word comes from an Irish word for 'play', as the instigator herself says.
 
In less obscure, but still not technical terms, its this freakin' awesome material that adheres, sticks to almost any surface/material and has bendy/sticky/hard ... properties {depends on the way you treat it at home}. In their words, it's a 'self-setting rubber'. For yet more technical words, see the technical details at the bottom of the about page. They also have neat datasheets in pdf and things.
 
I first got to know it through a video and immediately fell in love with it. Check the video here [youtube] or browse through different ones on on their SUGRU official site.
The rest of the site and their approach to life, products and fixing them is equally charming and playful.
Exibit B:
"Food safety
Once cured, sugru is inert, but people can be allergic to anything, so we have to tell you to be careful. sugru isn't certified as food safe yet, but we're working on it. For now, please resist the urge to eat it.
"
 
Enjoy.
 
Oh, btw, their slogan / motto is: Sugru. [Because] The future needs fixing.

torek, 14. maj 2013

Volovja reber - epilog - konec desetletne bitke za naravo?

Iz strani Dela in clanov Koalicije za Volovjo reber prihajata dve vesti.

Dve dobri novici za Naravo
Kot vse obcine, so tudi v obcini Pivka najprej poskusili s trdimi razvojnimi zgodbami.
/Dragica Jaksetic, sre, 08.05.2013

Zveseljem zapišem, da sta se Naravi vceraj in danes zgodili dve lepi stvari. Obcina Pivka ima jutri obcinski praznik in župan Robert Smrdelj je vceraj napovedal, da bo obcina Pivka letos ustanovila svoj krajinski park, park pivških presihajocih jezer.
  Druga dobra novica za Naravo je, da je Agencija republike Slovenije za okolje (Arso) zavrnila okoljevarstveno soglasje za postavitev 27 vetrnic na Volovji rebri. S svojim parkom bodo segli do meje obcine Cerknica, skoraj do obrežja Cerkniškega jezera in del Snežniškega parka bo tako sklenjen. Kaj pa na njegovem vzhodnem koncu, tam, kjer so si tako zelo prizadevali pridobiti 1700 evrov na leto na vetrnico za 20 let? Od tam bo zdaj, ko je Arso izdal odlocbo, slišati, kako so »nam Ljubljancani« onemogocili Razvoj!

Ja, res, Ilirski Bistrici manjka samo še ta renta, da bi se razvili, pa tisto eno ali dve delovni mesti za kosce trave med vetrnicami! Ce ne bi zminirali Regijskega parka Snežnik, bi pod Snežnikom morda že desetletje deloval javni zavod z visoko izobraženim kadrom, tistim, ki se je po hudih bitkah za in zoper vetrnice na Volovji rebri umaknil v mir na univerze na Reki, v Kopru in Ljubljani. Javni zavod Regijski Park Snežnik bi lahko danes zaposloval tudi turisticne vodnike, organizatorje turizma pod Snežnikom in vzpostavil zdaj, ob vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, že trdne povezave s sosednjim hrvaškim naravnim parkom Ucka ali kvarnerskimi hotelirji.

  Zgled ni dalec, za bistriško politiko ocitno predalec. Javni zavod Park Škocjanske jame vsako leto pobere vstopnino od približno 100.000 obiskovalcev, za 22 zaposlenih in še za kaj pa jim bo letos država primaknila še pol milijona evrov.
http://www.delo.si/mnenja/blog/dve-dobri-novici-za-naravo.html

T. Jancar, na mailing listo Koalicije za Volovjo reber
Okej, ce še niste podpisali peticije proti lovu ogroženih ptic, vas bo mogoce spodbudila tale novica:

Odvetnik Petrovic me je ravnokar obvestil, da je ARSO z odlocbo zavrnila soglasje za Vetrno elektrarno Volovja reber. :-) Odlocba je vrhunska.
Na 40 straneh podrobno razclenjuje argumente ene in druge strani, lepo urejeno po vrstah in na koncu zakljuci: soglasja za VE Volovja reber ni mogoce izdati ker:
  • za beloglavega jastreba, planinskega orla, gozdnega jereba in širokouhega netopirja EP ni predložila podatkov o stanju vrste na obmocju, ki bi sploh omogocali izvedbo presoje
  • za beloglavega jastreba in sršenarja pri oceni vplivov ni upoštevala vseh razpoložljivih podatkov
  • bi poseg imel na risa unicujoc vpliv in predlagani omilitveni ukrepi niso ustrezni
  • za planinskega orla EP ni uspela dokazati, da poseg ne bi prizadel vec kot 1% populacije EP se sicer na tole lahko pritoži, vendar po moje kakšnega vecjega smisla to zanj ne bi imelo.
Vojna je po moje zdaj dobljena, ceprav kakšne manjše zakljucne bitke niso izkljucene. Jutri sledi sporocilo za javnost (sedaj dostopno tukajle).
LSI Tomaž
PS: Zadevo lahko proslavite tako, da podpišete peticijo proti lovu ogroženih ptic ;-) www.tretjiclen.si/slo/ptici.

sobota, 11. maj 2013

O Mii in Klari, vzgoji, izobraževanju in pijancih za volanom

Živ,
(ha! ironija)

ne vem, če si kaj slišala zgodbo o dveh dekletih, ki ju je pretekli ponedeljek nekdo povozil do smrti?

Bili sta Klara in Mia in poznal sem ju obe. Super punci. Vsaj bili sta, do tega ponedeljka. (Novica na 24.ur.com tukaj.)

Nisem vedel - ali pa sem pozabil (kar mi na nek način povzroča nelagodje in grenkobo v ustih) - da sta imeli take želje in načrte za svojo prihodnost. Morda pa sem ju nazadnje v živo videl še preden sta stopili na ti, sedaj končani, življenski poti. Verjetno je bilo kje v gozdu, na kaki kontrolni točki. Verjetno smo se smejali.

Kot pišejo po besedah člana uprave taborniškega društva Rod Bičkova skala v Novicah:
Mia in Klara. Foto: Tadeja Rome
Zato ob tem ni nič čudnega, da sta se odločili, da bosta tudi po študiju vedno pomagali ljudem: Klara je študirala medicino, Mia pa defektologijo.
Pred tem je pisalo:

Tako Mia kot Klara sta bili tako v ožjem vodstvu taborniškega rodu, saj sta bili vodnici voda tabornikov v starosti od 12 do 16 let. »Mia je bila tukaj od otroških let oziroma 10 let, Klara pa malo manj, tako da sta obe šli skozi fazo, da sta bili članici v vodu, potem pa sta napredovali,« njuno pot pri tabornikih opiše član društva in ob tem s solzami v očeh dodaja: »Mi smo vsi tako narejeni, da radi drugim pomagamo. Onidve sta bili pa sploh v tem še toliko bolj. Sta dajali celega človeka v to, da sta poskušali vzgojiti dobre državljane.«


Da je ironija večja, na fotografiji iz spletnih Slovenskih Novic je malce nespretno fotograf ujel sveče ob fotografiji umrlih, starejšo gospo in rob plakata, na katerem pise "Tako kot mora biti." (Clanek.)
Hecno (seveda ni).

  Žalostno, da te (nas?) morajo taki dogodki spomniti, da imamo samo eno življenje in da se lahko relativno hitro, v trenutku, konča. Da se ga splača živet. In da smo ga mi, ki ostajamo na tej strani večnih lovišč, dolžni preživeti hvaležno in živeti na polno. Dolžni smo takim fajn - mrtvim - osebam, kot sta bili Klara in Mia.


V spomin in opomin je Sonja Merljak, na spletni strani mnenj Dela v sredo in četrtek napisala spodnje vrstice.
Vem, da si bila zlata maturantka, tako te opisujejo v medijih. Ampak to je bilo morda še najmanj. Predvsem si bila verjetno najbolj čist človek – prepričana sem, da je bila takšna tudi tvoja prijateljica Klara –, kar sem jih poznala. Punca, ki je človeku dajala upanje v človeštvo in medosebne odnose. -- Sonja Merljak, Mia in jaz

In nato tudi malce bolj tematsko razširjeno sporočilo, ki bi moralo odzvanjati precej več časa kot samo eno- ali dvotedenski medijski pomp ob in po taki nesreči.
Zakaj starši ne znamo, nočemo, ne moremo ustaviti petletnika, ki jezika in tepe sovrstnike; desetletnika, ki se noče umakniti z vrha tobogana; štirinajstletnika, ki meče petarde?
 Zakaj učitelji ne znajo, nočejo, ne morejo ustaviti mulcev, ki divjajo po šoli? Koliko smo za to spet odgovorni starši, ki otrok ne učimo, da ima učitelj odgovornost in avtoriteto, da ga usmerja, ampak hitimo v šolo, vsakič ko otrok pritoži, da se mu je zgodila krivica (recimo, ker ga je učitelj, ki je zanj odgovoren v šoli naravi, rekel, da naj odvrže pločevinko s pivom)? Po možnosti z odvetnikom!
  Iz: Ne vem, kdo je Dean Stanko, in me niti ne zanima, http://www.delo.si/mnenja/blog/ne-vem-kdo-je-dean-stanko-in-me-niti-ne-zanima.html (objavljeno 9.5.2013, dostopno 11.5.2013).

Sporočilo, ki bi po mojem mnenju, da ponovim, moralo odzvanjati več kot samo trenuten medijski pomp ob in po nesreči. Pa verjetno ne bo. Ali pa ... Ali pa boš ti, dragi bralec, draga bralka, storil/a kaj s tem v zvezi?

  Se sam/a spomnil/a na dogodek. Pazil/a na otroke, jih vzgajala. (Ups, kje je meja med vsiljivostjo in 'dobro mero'? Kje je, na nek način diskriminacija med vtikanjem punc ali gospa, (bodočih) mater v vzgojo otrok drugih in med taistim vtikanjem fantov, mladeničev, gospodov (sicer morda bodočih očetov, a vendar lahko tudi pedofilov)? A ta razlika med spoloma, ki smo jo "privzgojili" v družbo v zadnjih 30-ih ali nekaj takega letih, je del druge zgodbe.)

Kje so časi, ko "smo" skupaj vzgajali mladino?
Lea Sauperl 7 let
  Kje je zdrava sol in pamet, tako v državnih organih, kot na ulici, v šolah, v glavah slehernikov? Ni vse tako črno, saj še obstaja, samo malce potlačena je, ta zdrava pamet. Lahko bi se jo trudili spraviti ven, vsi mi. Jaz zase vem, da se trudim za tak cilj in da poskušam tudi v drugih (sedaj upam, manj vsiljivo kot v času 'pubertete') vzbuditi podobno.

Srečno.

In pazite na prehodu za pešce. Če ste peš ali za volanom ali balanco ali na waveboardu.
Srčno upam, da preživite.

Ker nisem "fan" editiranja, naj povem tole: drugi odstavek te objave se je prvotno bral drugače, a sem ga spremenil, na prigovor in trezno besedo prijatelja. Namen je bil vzbuditi občutek šoka, verjetno, v tistih, ki niso osebno povezani s to tragedijo. Tako sem kolegu napisal: Ker je bila to poanta. Ta šokantnost. Samo ... imaš prav, seveda. Ni primerno.
... Ne vem. Morda sem preveč brezčuten, nisem bil tam na pogrebu. Morda sem preveč artističen na kvatre. Ali pa resnično ne premorem toliko empatije na trenutke.

Ne vem. Ampak sem oz. bom naredil kompromis. Bom prestavil in bom zbrisal, dokler se ne spomnim boljšega načina, kako to povedat. Ta šok. Ki pa bi verjetno marsikoga odvrnil od branja dalje ... tako da - še enkrat hvala.
 

Originalno je pisalo: Bili sta Klara in Mia in poznal sem ju obe. Super punci. Super mrtvi.

"Add endum": Tudi jaz si želim, da bi bili punci živi, ker sta bili mega kul. In če sem iskren, enostavno ne dojamem, da jih ni več.
... 
  Ampak napisal bom še dve misli. Prva od Svetlane Makarovič:
"Kaj mi boste rože nosil, ko bom mrtva?! Zdej mi jih dejte, da jih bom lahko vohala in videla, ko sem še živa!" (Po besednem izročilu moje mame.)

In pa:

"Many that live deserve death. And some that die deserve life. Can you give it to them? Then do not be too eager to deal out death in judgment. For even the very wise cannot see all ends."
—Gandalf (Book One: Chapter II) (J.R.R. Tolkien)

petek, 10. maj 2013

Kok je kul, ko je tvoj blog del studije

Na nek nacin malo manj kul je, da je izpostavljen kot primer prehajanja iz Slovenscine v Anglescino oz. odtujevanja od maternega jezika (nek drugi primer, ki ga nisem shranil, ga pa Stric Google najde.

Naslednji izsek je kopiran iz Šabec, 2011 (str.: 41), publikacije slovenskega društva za angleške študije, vir tudi spodaj, in kopira skoraj celotni moj post v svojem delu. Hecno. (Za lazjo navigacijo po dokumentu svetujem uporabo CTRL+F in "aljobaljo".)
The language found on blogs, tweets (as a sort of "microblogs" or "facebooks SMS's''), forums, and other forms of CMC, on the other hand, is usually a mixture of Slovene and English with deviations in spelling, punctuation, combinations of figures and letters, acronyms, word plays and other features typical of netspeak (Šabec 2009). There are also Slovene bloggers who write exclusively in English, which is in most cases a variety of Global English as defined at the beginning of this article. The following example illustrates nicely the described situation.
􀁴􀀁F.R.I.E.N.D.S. in "zobke umit pa spat" no more
Kdo jih ne pozna. Okej, bom polinkal. Ampak – počasi gledam vse sezone, starting with numero 1. Yep, well, I've done that one. Zdej sem v drugi, ko Ross in Rachel…umgh!
A ste bli vi tudi slučajno stari cca. 10 let
 
Vir: Šabec, N. (2011). Slovene-English Language Contact and Language Change. Slovensko društvo za angleške študije, Slovene Association for the Study of English. Department of English, Faculty of Arts, University of Ljubljana. http://www.sdas.edus.si/Elope/PDF/ElopeVol8-1Sabec.pdf, Dostopno 10.5.2013.

četrtek, 09. maj 2013

Ex-girlfriend shooting dummy from Zombie Inc

Hello? Haallo?

I will just re-post a comment from Twitter, by @SaraLang
"I just...I can't even...Do we really have to explain why an ex-girlfriend shooting target is problematic? "

If you ask me, this is totally the same general theme as the poem from War-time Martin Niemöller (wiki): "First they came for the Socialists..."
As also the famous song of Bob Dylan*, in my eyes/ears, it speaks about not acting ... when bad things are happening to your neighbours, friends, people you know or do not know ... but if the roles were reversed ... wouldn't you want compassion and action from thy neighbour?

"Company sells female mannequin shooting target called "The Ex." 1/3 of US women murdered are killed by their partners"

"A life-size "ex-girlfriend" shooting target that bleeds when shot /.../ Opponents of domestic violence have launched a campaign against Zombie Industries, which featured a number of its bleeding target dummies at the recent National Rifle Association conference."
Source: http://stream.aljazeera.com/story/201305072115-0022738


*How many times must a man turn his head ... and pretend, that he just doesn't see? (Blowin' in the Wind, Bob Dylan)

I thought of not posting a photo with this thread, but heck, I want you too see it.